Na zalogi
Še vedno unikati na poti do malo-serijske proizvodnje.
Izdelki po naročilu
Unikatno, edinstveno, potreben je čas.
Koraki do končenga izdelka so na en način preposti in večinoma v začrtanem sosledju. Kovanje, kaljenje, brušenje… svet, vidim skozi gibanje. Kako se premika energija, kako se stvari lomijo, kdaj je zadosti in kdaj je potrebno še malo.
V svojem delu združujem različne ideje, o katerih sem sanjal še preden sem poznal “tone plastike s kitajske”.
Funkcionalnost je vedno na prvem mestu, permakultura, “zero” waste, čeprav danes nemogoče, penny safe pound foolish, reciklaža, lokalno, trajno.
Na fotografiji, kitajski dolgi meč Jian.
Kovaški in brusilski tečaj
Nekajkrat letno gostim “hands-on” tečaj kovanja kuhinjskega ali lovksega noža. Začenmo z palico visoko-ogljičnega ali damaščanskega jekla in v enem dnevu skupaj izdelamo orodje za v tvojo kuhnijo.
Taljenje železove rude in posledično Katana…
NASLEDNJE TALJENJE 25.3.2023
ravno obratno:
Ideja o samurajskem meču “Katani” me je pripeljala do raziskovanja slovenske železove rude.
Začelo se je, ker je bil Tamahagane (tradicionalno japonsko jeklo) zares predrago, da bi porabil par kilogramov za učenje.
Zato sem se leta 2017 podal na pot izdelave lastnega jekla, kot smo ga ljudje naredili v železni dobi. Tu sem spoznal veliko strokovnjakov s področja metalurgije in zgodovine ter odkril, kako bogato zgodovino železarstva imamo na naših tleh.
Trenutno mi je raziskava prinesla nekaj zaključenih izdelkov, predvsem pa polno vprašanj in hipotez, kako smo v zgodovini ljudje brez diagramov vedeli kdaj in kako je jeklo kaljivo.
Sodelovanje z inštitutom za kovinske materiale veliko prispeva k temu, da lahko predelavo železove rude združim z orodnim kovaštvom in nožarstvom.
Tako lahko danes z mojim “smelterskim” kolega Jernejem C., “skuhava” srednjeogljično jeklo primerno za plašč rezila. Ko “pridem” do lastnega visokoogljičenga jekla bo čas za “ta” meč.
Se nadaljuje
Kaj drugi pravijo o meni
“Katana je lepa, ker je ostra.” – Yoshindo Yoshihara
Za svoj 30. rostni dan sem si naročil nož, ki sem si ga želel že dolgo časa. Dobil sem levo debo, ki je odlična, ostra in naredi vtis. Res lep kovan nož. Hvala Timotej za nož, ki upam, da bo prehajal iz roda v rod.
Anže Grabeljšek
fotograf
Izjemno oster in unikaten nož. Že samo zaradi izgleda ga rad uporabljam, to da je lepo uravnotežen in oster pa le doda k izkušnji.
Ga pa ne uporabljam vedno, saj je z njegovim nožem več vzdrževanja kot z “ikea” nožem. Z veseljem pa ga uporabljam na kakšnih veselicah z T-bone zrezki, ko mojstrovina pride do izraza in marsikdaj tudi prevzame temo pogovora.
Miha Zidar
programer
Noži Timoteja Kruške so kot slaščičarstvo, ki je natančno, precizno in estetsko. Eleganca in funkcionalnost, popolnost oblike in videza, lahkotnost v vsakem rezu. Timotej navdihuje s svojo srčnostjo in strastjo do kovanja in to se vidi v njegovih izdelkih. Nož, ki ga imam je na videz robusten, ampak lepo uravnotežen in zapestje ne trpi tudi po več urni uporabi. Unikaten izdelek, ki ga z veseljem priporočam tudi drugim.
Tomi Češek
Slaščičarski mojster
O meni
Športnik od malih nog, a moja pot z rezili in brušenjem se je začela v dedkovi delavnici med desetinami rezbarskih dlet brivske ostrine in kirurškimi skalpeli moje mame.
Očaranost nad japonsko kulturo in umetnostjo je plod mojega življenja skozi borilne veščine daljnega vzhoda.
Oblikovanje me je spremljalo skozi šolske zvezke polnih skic namesto besed.
Obrt se je začela z ročnim brušenjem nožev za znance. Z ljubeznijo do ognja in kovine ter koščkom fis kulture, tu združujem vse to.
Katana oz. meč samuraja, je bil tisti en in edini predmet, ki me je navdušil za kovaštvo. Moj nožarski mentor Dušan je dejal, najprej naredi tisoč nožev in se nato loti meča.
Ob skorajšnem izumrtju te obrti, je bilo na začetku precej težko najti kogarkoli, ki bi bil voljan deliti znanje. Tako sem se prvo polovico naučil skozi ocean informacij na spletu in nešteto poskusi. Drugo polovico pa ob metalurških literaturi in še več poskusih.
Čas je prinesel poznanstva in s tem znanja ljudi, ki jih srečam na poti. Kovači, umetniki, podjetniki in znanstveniki, ljudje ki jih štejem za prijatelje, danes največ prispevajo k širjenju mojega horizonta.